PRAZNUJEMO Z IPAVCI IN ZEMLJO

Apr 22, 2021 | Aktualno, Učenci beležijo

V četrtek, 22. aprila, smo sadili drevesa. Šesto šolsko uro smo se zbrali za šolo, nismo bili sami. Prišli so predstavniki KS Planina, Šolskega centra Šentjur in dve gostji iz podjetja Montpreis. Posadili smo jablano bogatinko in pa lipovec, ki ga je podarilo podjetje Montpreis. Ker je letos Ipavčevo leto, se v občini Šentjur v vseh KS sadijo bogatinke. To je vrsta jablane, ki jo je vzgojil znameniti Šentjurčan Gustav Ipavec. Ipavčevo leto pa praznujemo ob 100-letnici smrti njegovega sina Josipa Ipavca.

Gospod hišnik je skopal luknji, drugošolci pa so mu pomagali pri teptanju zemlje, ki sta jo z lopatami nosila dva osmošolca in trije devetošolci. Gospa Saška iz podjetja Montpreis je prebrala govor, v katerem je bila omenjena lipa. Jablano smo posadili za šolo poleg šolskega vrta, lipovec pa na robu starega igrišča.

Zraven vsakega drevesa smo postavili kovinsko tablico z imenom drevesa. Drevo smo zavezali s trakom z barvami zastave. Pri vsakem drevesu smo naredili skupno fotografijo in res smo hvaležni, da smo bili del tega dneva in da tudi na ta način praznujemo z Ipavci in dnevom Zemlje.

Na koncu so si gostje postregli s kavico in jabolčnim zavitkom, ki ga je pripravila naša kuharica.

Vse foto in video utrinke je zbrala učiteljica Francka Hvalc in jih uredila v filmček, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi.

Gaja Gračnar in Karin Jošt, 8. r.

31. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT

Apr 21, 2021 | Aktualno, Učenci beležijo

V sredo, 21. 4., sem se udeležila 31. nacionalnega otroškega parlamenta, ki je letos zaradi izrednih razmer potekal na daljavo preko Zooma. Na dogodku nas je sodelovalo 115 mladih predstavnikov, skupaj z mentorji in drugimi gosti pa se nas je 31. nacionalnega Otroškega parlamenta udeležilo preko 200 udeležencev.

Letošnja tema je bila tako kot lani “POKLICNA PRIHODNOST”. Na začetku so nas pozdravili predsednik Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Vir fotografije: spletna stran Zveze prijateljev mladine Slovenije (dostopno na https://www.zpms.si/2021/04/21/zakljucek-31-otroskih-parlamentov-moja-poklicna-prihodnost)

Nato smo se razdelili v deset skupin, kjer smo debatirali o različnih temah in imeli možnost povedati svoje mnenje in ideje za izboljšavo šolskega sistema. Teme, o katerih smo razpravljali, so bile med drugim naslednje: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno, zanimivo; Vpliv Covid-19 na izbiro poklica. Na koncu je vsaka skupina predstavljala svoje ugotovitve, najpomembnejše, ki so navedene tudi na spletni strani Zveze prijateljev mladine Slovenije, pa so:

• V osnovnih šolah bi potrebovali več prakse in informacij o različnih poklicih.
• Smiselno bi bilo povezovanje učnih predmetov in predstavitev poklicev.
• Ker med šolami obstajajo velike razlike glede ocen, predlagamo ponovno uveljavitev sprejemnih izpitov.
• Nekatere poklice bodo nadomestili roboti, nekaterih poklicev ne bo več.
• Poklici, kjer je potreben človeški stik, bodo vedno potrebni in jih tehnika ne bo mogla nikoli nadomestiti. Novi poklici v prihodnosti bodo zahtevali nova znanja, veščine ter večopravilnost. Tudi medpoklicno povezovanje.
• Do poklica vodi nešteto poti, kot so delovne navade, želje, šola, osebne vrednote, trg zaposlitve, tudi sreča. Potrebno se je naučiti delovanja v različnih skupnostih in okoliščinah. Verjeti moramo vase, graditi samopodobo in se znati samoodločati. Potrebujemo podporo staršev in svobodno izbiro poklica.
• Digitalni svet ima tudi prednosti, več ljudi je imelo možnost ogleda informativnih dnevov.
• Ne smemo pozabiti na ravnovesje med digitalnim in realnim življenjem.
• Znanje tujih jezikov nam omogoča zaposlovanje v tujini. Vendar pa izražamo tudi željo ostati v Sloveniji, kjer poznaš jezik, imaš družino in je varna država. Več financiranja bi bilo treba nameniti razvijanju slovenskega zaposlitvenega trga.
• Želimo si, da ob epidemiloloških valih država ne bi ustavljala celotne ekonomije, še posebej pa ne šol.
• Slovenija potrebuje Ministra za srečo.

Srečanje smo zaključili z mislijo: “Bodimo vztrajni, verjemimo vase in gradimo na samopodobi!”

Ema Jesenko

POHOD NA BOHOR

Mar 30, 2021 | Aktualno, Učenci beležijo

Preden nas je korona za dober teden spet spravila na daljavo, so se učenci 2. in 3. triade z učitelji odpravili na bližnji Bohor. No, Bohor je sicer res blizu, a vsak je njegovo bližino doživljal po svoje. Pač glede na kondicijske sposobnosti. A vsi so nekaj dosegli in to najbolj šteje. Devetošolci pa so svojo pohodniško izkušnjo lahko ubesedili že naslednji dan – v zadnji nalogi testa za slovenščino. Med drugim so napisali naslednje:

Mateja: Pohod smo začeli ob 8. uri, ko smo se po razredih v koloni napotili proti Bohorju. Naša prva večja postojanka je bila pri lovski preži, kjer smo že lahko nekaj malega pojedli. Po 15-minutnem počitku pa smo pol ure hodili do lovske koče. Tam je sledila daljša pavza, a za učence 3. triade vseeno krajša kot za ostale, ker smo mi nadaljevali še na vrh.

Julija: Pohoda na Bohor sem nisem tako veselila, saj bi raje šla na Lisco. A sem bila vesela, da sem osvojila Veliki Javornik in da sem po štirih mesecih brez kondicije prišla na najvišjo točko občine. Vmes sem sicer skoraj omedlela, a sem zdržala do konca.

Jan: Pohod si bom zagotovo najbolj zapomnil po krvavih žuljih na nogi, ampak kljub temu je bilo super. Najbolj všeč mi je bilo na koči na Bohorju, saj smo lahko v miru jedli in pili. Med potjo smo srečali tudi druge pohodnike, česar na Bohorju res nisem pričakoval, saj je tako velik.

Milan: Dolgo časa nisem bil na tako dolgem pohodu, zato je bilo zelo naporno. Najtežje mi je bilo pri vzponu na vrh zaradi moje slabe kondicije. Ko sem prišel domov, sem bil utrujen in lačen, ampak nisem utegnil jesti, ker sem prej zaspal.

Timeja: Zanimivo mi je bilo, da smo se iz našega razreda pohoda udeležili vsi. Ker smo s sošolkami klepetale, je pot hitreje minila. Spomnim se, da je učitelj večkrat rekel: »Počakajmo, da pridejo vsi do sem.«

Leila: Ko smo hodili, ni bilo nobenega posebnega razgleda, zato pohod ni bil najbolj zanimiv. 3. triada se je povzpela na Veliki Javornik, na katerem je gozdna jasa.

Rok: Na vrhu smo imeli krajši postanek in proti koči na Bohorju smo morali pohiteti, saj nam je že zmanjkovalo časa. Pohod sem si najbolj zapomnil po tem, da smo šli čez most, ki sem ga s svojo družino popravil jaz.

Neža: Pohod mi je bil naporen, saj nisem mogla slediti hitremu tempu. a sem prispela do lovske koče, ki stoji na sedlu med Vrhom Možnice (926 m) in Malim Javornikom (989 m). Verjetno na bom šla nikoli več  na Bohor, saj je bilo naporno. A bila je dobra izkušnja in najbolj se spominjam, ko me je Ema gor vlekla s palico.

Ema: Pohod je trajala približno 4 ure, najbolj pa si ga bom zapomnila po tem, da sem morala tri punce vleči polovico poti do lovskega doma. Ker sva z Nežo brez kondicije, sva tudi midve ostali na lovski koči. In na koncu je Neža dejala: » Joj, končno, »fertik«, zdaj grem pa spat!«

ČEŠNJEV NARAVOSLOVNI DAN

Mar 24, 2021 | Aktualno, Učenci beležijo

Češnje smo risali, okušali v pecivu, o njih razmišljali po angleško in matematično, in seveda – NAJPOMEMBNEJE – sadili. Hvala KS! Spodaj pa si lahko preberete nekaj vtisov: 

Luka, 4. r.: Vsi smo delali. Jaz sem nosil češnjo. Punce so plesale.

Šestošolci:

Solej: Dogodek mi je bil všeč. Tudi pri nas doma smo posadili drevo. Ker drevesa podirajo in uničujejo, je prav, da pripomoremo k razširjanju gozdov in posadimo drevesa.

Sebastjan: Všeč mi je bilo, da smo določili češnjev cvet, zanimivo pa to, da češnjevo drevo na začetku nima vej.

Maks: Zanimivo mi je bilo, da je gospod odrezal vrh, da bo češnja nižja.

Vanesa: Všeč mi je bilo, ko smo ustvarjali, saj imamo to vsi radi.

Tia: Zapomnila pa sem si, da ima češnjev cvet pet venčnih listov.

Taja: Najbolj sem si zapomnila, da lahko ima češnjev cvet  več kot 30 prašnikov.

Mark: Izdelovali smo češnjev cvet iz papirja.

Sany: Zanimiv mi je bil postopek sajenja češenj. Bilo je novo zame.

Blaž: Meni je bilo najbolj všeč, ko je hišnik posadil češnjo in je nam ni bilo treba.

Julija: Zdi se mi lepo, da je KS podarila drevesa, saj bo to zelo lep spomin.

Anja: Svojim otrokom bomo lahko pripovedovali, katero drevo smo posadili.

Sedmošolci:

Anže: Narisal sem  risbico in jo pobarval s kredo. Všeč mi je bilo to, da nismo imeli slovenščine in angleščine.

Neja: Nekateri smo imeli angleško delavnico. Kako se sadi češnja, pa smo samo gledali. Tudi jaz bi rada sadila češnjo.

Lenart: Na angleški delavnici smo iskali angleške besede za dele drevesa, sadna drevesa in orodje za delo v sadovnjaku.

Anja: Bilo mi je všeč, da je vsak razred posadil svojo češnjo.

Osmošolci:

Zala: Naša skupina je pekle češnjeve mafine. Bilo je zabavno.

Karin: Jaz sem kar precej časa pomivala posodo.

Alex: Naravoslovni dan si bom zapomnil po tem, da sem jedel mafine.

Vid: Delali smo plakate o češnjah.

Izidor: Večinoma smo poslušali muziko in reševali matematične uganke, Lahko bi bilo še več dni, podobnih temu.

Žiga: Najboljši del pa je bilo kosilo, saj smo vsi dobili mafine, ki so jih spekli sošolci.

Devetošolci:

Jan: Mikroskopiranje – zanimivo, delali smo z veseljem; sajenje – lahko bi nam pustili, da bi izkopali luknjo (bilo bi zanimivo in zagotovo smešno). Lepo se mi zdi, da drevesa tudi sadimo in jih ne le podiramo.

Timeja: Ta dan mi je bil všeč, lahko pa bi češnje tudi sadili.

Neža, Rok, Julija; : Lahko bi nam pustili, da bi mi kopali luknjo.

Mateja: Hvala KS za češnjo.

Leila: Od KS se mi zdi zelo lepo za to idejo.

KULTURNI DAN OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV

Sep 30, 2020 | Aktualno, Učenci beležijo

Zadnji septembrski dan smo imeli učenci 6.–9. razreda kulturni dan. Prvo uro in pol nam je o svojem srečevanju s tujimi jeziki predavala gospa Aleksandra Berton. Povedala nam je, da je pri svojih 23 letih odšla v svet. Delala je na ladji kot maserka osem let in potem tudi dve leti na jahti pri bogataših. Zna pet jezikov: slovensko, angleško, italijansko, srbo-hrvaško in nemško. Dogodilo se ji je tudi veliko zanimivih dogodivščin, ki nam jih je zaupala. Po predavanju pa sem nekatere učence povprašala, kaj so si zapomnili.

Mark, 6. razred: Zapomnil sem si, da govori več jezikov, da je francoščina zahteven jezik in da ko prideš do številke 69, moraš začeti seštevati in množiti številke skupaj.

Špela in Lenart, 7. razred: Zapomnila sva si dve francoski številki, da je pri 23 letih odšla v svet, da je bila v skoraj vseh državah, da je po svetu ogromno jezikov, da je francoščina zelo zakomplicirana in da te lahko oropajo.

Gaja, David, Alex, 8. razred: Ne uporabljajo črke »h«. Na ladji, na kateri je delala, je bilo 1700 potnikov. Njenemu direktorju so ukradli krokodilje čevlje. Zna pet jezikov. Bila je privatna maserka, osem let je delala na ladji in pet let je živela v Franciji. Bilo je tudi do – 53 stopinj, na začetku ni znala angleško. Francoščina je težek jezik. Bila je v skoraj vseh državah.

Julija in Jan, 9. razred: V francoščini pišejo «h« in ga ne izgovarjajo, imajo zelo zakomplicirane številke. Gospa Aleksandra je šla vsako leto za dva meseca domov. Govori pet jezikov, živela je na ladji in na jahti za bogato družino in zna dobro masirati.

Naslednje tri ure smo imeli različne delavnice po razredih. Učence sem povprašala o njih:

Taja, 6. razred: V računalniški učilnici smo raziskovali naše priimke in kateri poklici se skrivajo v njih. Pri angleščini smo imeli kviz, pri športni smo pa plesali.

Anja, 7. razred: Mi delamo plakate okoliških vasi v starinskem imenu, v obliko Slovenije vpisujemo glavna mesta po nemško, rišemo značilnosti naših krajev.

Izidor, 8. razred: Razdelili smo se v štiri skupine in imeli kviz v angleščini o drugih državah ter tujih jezikih.

Mateja, 9. razred: Razdeljeni smo bili v dve skupini, najprej je ena skupina pekla apple crumble, mi smo prevajali slovenske recepte v angleščino, nato pa smo naslednjo uro mi pekli saher pecivo in oni prevajali recepte.

 Ema Jesenko, 9. razred